Sporočamo Vam, da je vlada na svojem zasedanju, dne 23.11.2009, sprejela proračun, ki uredništvu BanBlog-a omogoča nadaljne obratovanje.

Vabljeni k branju v letu 2010 (morda že tudi prej)

Včasih se zgodi, da ob prižganem računalniku miška ubere naslednjo pot : Start > Vsi Programi > Igre > Kralj.  In takrat se zgodi, da me za nekaj časa odnese v prestavljanje kart iz enega kupa v drugega. Danes pa sem ob pogledu na statisko presenečen ugotovil, da že 55 iger zapored ne poznam poraza. “Manijak”, si rečem. Grem še eno igro, potem pa imam dosti. Če pa bo koga (slučajno) zanimalo, pri kateri številki se je niz končal, mu to zaupam ob kozarcu piva.

Drage bralke, spoštovani bralci!

Uredništvo BanBloga Vam z veseljem sporoča, da nam je uspel največji podvig do sedaj. Skupaj s sponzorji smo zbrali dovolj denarja in sredstev za nakup pravic ter zagon prvega blogerskega reality showa pri nas. Gre za novost v Svetu, zato smo še toliko bolj ponosni, da je to uspelo prav BanBlogu. Za vse, ki ste ta hip pomislili, da bi se sami prijavili na to tekmovanje, moramo žal sporočiti, da so vsa mesta že oddana. Naval kandidatov je bil ogromen in le stežka smo se odločili za, po našem mnenju, najboljše kandidate.

Sedaj pa nekaj besed o showu samem. Luč Sveta bo ugledal v začetku Januarja 2009 pod imenom Recesija, trajanje le tega pa je odvisno samo od tekmovalcev samih. Za razliko od ostalih podobnih oddaj, v tem tekmovalci ne bodo živeli pod isto streho, obstanek v borbi za zmago pa bo odvisen od posameznika in njegove iznajdljivosti. Prav tako kandidati ne bodo živeli pred kamerami, na očeh javnosti, kar pomeni, da tisti, ki bodo dogajanje spremljali, nanj ne bodo imeli nikakršnega vpliva. Izpostaviti velja še eno posebnost, in sicer, glavno nagrado. Ta namreč ni ne denarna, ne materialna – nagrada je preživetje. Kandidat, ki se bo najbolj uspešno boril s posledicami gospodarske krize, bo moralni zmagovalec, vsi ostali pa bodo bodisi životarili iz dneva v dan, bodisi propadli.

Sedaj pa je že skrajni čas, da Vam na hitro predstavimo vse naše kandidate, to so…

1. Mitja – uspešen podjetnik, ljubitelj dobre glasbe in jadranja

2. Dejan – študent, ki je obogatel, ko je postal slovenski prvak v “Guitar Hero”

3. Peter – mednarodni jebač, občasni študent in deloholik

4., 5. Lidija in Dejan II. – zmagovalca resničnostnega šova “Preživetje v divjini s škatlo piškotov”

6. Marko – priznani strojnik in vodja tehnološkega razvoja Zastave

7., 8. Samantha in Kaja – študentki ter učiteljici plesa v folklorni skupini Breza

9. Kristjan – lastnik priznane verige frizerskih salonov in občasni gradbinec

10. The Chuck – edini človek, ki je preživel odprti, dvojni, spiralni zlom lobanje

Zadnjih nekaj dni se je v Sloveniji vse vrtelo le okoli enega dogodka, medtem ko je vse ostalo ostalo daleč v ozadju. Po Putinu, Clintonu, Bushu, papežu in Esmeraldi, nas je obiskala angleška kraljica aka angleška psica. Mediji so popolnoma znoreli – TV, radio, internet in časopisi so nam tri dni zaporedoma servirali eno in isto zgodbo, z bolj ali manj istimi akterji. Sledili so si ogledi, sprejemi, kosila in večerje, vsa slovenska “elita” se je slinila okoli nje, vsi so ji poklanjali nekakšna bedasta darila, tudi raja je trumoma hitela na ulice, da bi jo videla. A zakaj? Kje je čar tega? Kaj nam je prinesla s svojim obiskom? Nisem zasledil, da bi nam prinesla kakšno materialno stvar, kot je denarna pomoč, naprava za zdravljenje kakšne bolezni ali vsaj kakšen dragocen spominek. Iz tega sklepam, da je njen doprinos pri tem obisku nematerialne narave. Resda se je srečevala z mnogimi politiki in gospodarstveniki, a nisem zasledil, da bi bil njen obisk politično usmerjen in da bi tu šlo za kakšno meddržavno vzajemno sodelovanje. Njen hladen ter občasno prisilno nasmejan obraz mi daje slutiti, da med ljudi ni prišla širiti ljubezni. V preteklosti nisem slišal, da bi imela kakšne nadnaravne sposobnosti, torej njen obisk ni ozdravil nikogar, niti kakšnega toplega nagovora ljudstva ni bilo zaslediti. In nenazadnje, kot je to tako pogosto pri Angležih, nam ni prinesla niti angleškega vremena.

(Sedaj sledi nelogični, miselni preskok, ki ne sovpada z dosedajšnjim načinom pisanja)

Angleška psica je torej tiste vrste psica, ki ji po slovensko pravimo ovčar(-ka). Na kup ji je uspelo privaviti vse slovenske ovce, ki jih je nato veselo pasla po preljubi deželici, jo na koncu ostriga, si spletla pulover in odletela drugam. Ovce (beri narod) pa so tako ostale brez kožuha, in to tik pred prihajajočo zimo in le upamo lahko, da jim bo uspelo preživeti… preživeti s tisto notranjo potešenostjo, ki so jo bile deležne ob obisku angleške ovčarice. Beeee!

Poletje se nezadržno bliža koncu, zato je potrebno izkoristiti vsak sončni žarek in to je pomenilo, da sva se s kolegom Lesijem odpravila na kolesarsko turo. Točen potek trase je bil zaupan meni in po hitrem pregledu zemljevida (zemljevid najdi.si ne pozna reliefnega prikaza površja), sem izbral na videz nezahtevno pot po obronkih Vojnika in Frankolovega. Po nekaj uvodnih kilometrih sproščujočega pedaliranja, so se hribi pred nama zaprli in jasno je bilo, da nama višinski metri ne uidejo. Na vrhu hriba, s katerega mora biti ob jasnem vremenu razlged na Celje in njegovo širšo okolico prelep, leži kraj Male Dole (po vseh mukah vzpenjanja nanj, bi bilo bolj primerno ime Male Gore).

Sledilo je spet nekaj kilometrov ravnine za relaksacijo, ko sem ugotovil, da sploh ne vem, kje točno se nahajava. A dilema ni trajala dolgo, saj sva kmalu prispela do table, ki je naznanjala smer proti Črešnjicam. Sledil je še en vzpon, ki se je kasneje izkazal za zahtevnejšega, kot je na začetku izgledal. Na vrhu je Lesi poklical kolego Železnika, ki je pripravil pijačo in jedačo za že malo načeta popotnika. Po nekajminutnem postanku in ogledu domačije, sva pot nadaljevala proti Celju (oz. še naprej do Šentjurja za kolego).

Za konec pa še par spoznanj :

• vse pohvale Lesiju, čigar forma je na zavidljivem nivoju,
• graja avtorju tega prispevka, ker se je v zadnjem času polenil,
• ne sodi kraja po njegovem imenu (!!),
• sreča se obrača na stran kolesarjov (pot je minila brez okvar in nesreč).

Na slikah :

1. ne najboljši razgled na Celje ;
2. pogled nazaj proti Malim Goram (slika žal ne uspe prikazati realne strmine naklona) ;
3. Lesi pri orientacijski točki ;
4. pogovor potencialnega kupca Ferrarijevega traktorja z njegovim lastnikom

Spadam v skupino kolesarjev, ki vožnjo po ravnini občasno radi zamenjajo za vožnjo navkreber. Razloga sta dva : razgled, ki ga nudi vrh in spust, ki sledi vzponu. Pred vzponom, ki sem ga načrtoval že dlje časa, sem imel kar nekaj pomislekov – zaradi vseh predrtih zračnic, ki se dogajajo zadnje čase in ob živem spominu Lesijevega izvajanja Supermana preko balance.

Nekaj karakteristik vzpona : dolžina vzpona cca. 6.5km, višinska razlika 411m, povprečni naklon 7% (kmalu po začetku te čaka tudi 20%-ni naklon). Zaradi slabše telesne pripravljenosti in namena narediti nekaj posnetkov, sem se peljal bolj turistično.

Z zamudo objavljam nekaj koncertnih utrinkov iz kampiranja ljubiteljev metalne glasbe…

Za uvod definicija, povzeta po Wikipedii : “Metal je zvrst rockovske glasbe, ki se je začela v poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih, večinoma v Angliji in Ameriki.” Pred bližajočim se Metalcampom 2008, sem se odločil, da se podučim o tej vrsti glasbe. Že prej sem vedel, da se deli na veliko podzvrsti, ampak da je le teh tako veliko, si nisem mislil. Zato naj bo ta post namenjen razčlenitvi podzvrsti. Pa začnimo…

Glavne zvrsti metala in njihove podzvrsti

Trash metal – se je razvijal skozi čas in se deli na obdobja

• začetki
• Mid 80s (žal ne znam prevesti v istopomenski slovenski izraz)
• Late 80s
• 90s
• trenutni trendi

Death metal

• Deathgrind
• Blackened death metal
• Deathcore
• Brutal death metal
• Death/Doom
• Melodic death metal
• Tehnical/Progresive death metal

Black metal

• Melodic black metal
• Symphony black metal
• Black ambient
• Black doom
• Blackened death metal

Power metal

• American power metal
• European/Melodic power metal

Doom

• Traditional doom
• Epic doom
• Stoner doom
• Sludge doom
• Death doom
• Funeral doom
• Drone doom
• Black Doom

Gothic metal

• Gothic black metal
• Beauty and the beast
• Symphonic gothic metal

Naj mi oprostijo oboževalci kričalnih in krčalnih stavkov oz. metala, če sem spustil katero od zvrsti ali podzvrsti. Za mene sta samo dve zvrsti : “všeč” in “ne-všeč”.

Beseda “primitivec” izhaja iz besede primat, kamor uvrščamo med drugim tudi opice. Gre za žival, ki je po izgledu in obnašanju, še najbolj podobna našemu daljnemu predniku, avstralopiteku (t.j. zadnji živalski obliki pred nastankom človeka). Ta oblika pračloveka še ni imela vzravnane drže in je bila poraščena po celem telesu. Od tu naprej pa gresta pot opice in pračloveka vsaka v svojo smer. Opice so ostale v fazi stagnacije, pračlovek pa se je začel razvijati naprej. Z večanjem prostornine možganov je lahko začel razmišljati, se sporazumevati na nekem višjem nivoju, ustvarjati,… Pred približno 95.000 leti je napredoval do oblike imenovane homo sapiens (“pametni človek”). Kljub neverjetnemu napredku, ena posebna podobnost z opicami ostaja, imenujemo jo primitivizem. V osnovi ga delimo na 2 veji, osnovni in napredni.

Osnovni primitivizem se v nadalje deli na :

• Neverbalni primitivizem – je tisti, ki zajema najrazličnejše gibe telesa. Sem uvrščamo razna praskanja po vseh mogočih delih telesa (mednožje, ušesa, nos,…)
• Verbalni primitivizem – je tisti, ki ga proizvajamo izključno samo s svojim telesom. Najbolj znani so riganje, prdenje in ostale naprednješe oblike.

Napredni primitivizem je tisti, ki ga je človek ustvaril in izpopolnil sam in nima nikakršnih povezav s fiziološkimi potrebami, ampak izrecno le s psihološkimi in sociološkimi. Deli se na :

• Obrambni primitivizem – nastopi v primeru dokazovanja svoje (ne)nedolžnosti. V prvi fazi se izkaže kot opravičilo, v nadaljevanju pa ga, v večini primerov, podkrepita kombinacija grozečih kretenj in glasnega govorjenja (ki nemalokrat preraste v zadiranje). Primer : Neznanca opozoriš, da kadi na nedovoljenem mestu. Njegova prva reakcija je največkrat ignorantska, nato pa preraste v neobvladljivo kriljenje z rokami in glasnejšim govorjenjem, ki večkrat preraste v preklinjanje ožjega sorodstva.
• Mačistični primitivizem – je neposredno povezan z denarjem in materialnimi dobrinami. Pri tej vrsti gre za predstavljanje individuma kot nekakšnega “superheroja”. Največkrat se pojavlja na mestih z visoko gostoto ljudi, manifestira pa se predvsem med mlajšo populacijo. Primer : Najstnik, ki je pred kratkim pridobil pravico za vožnjo avtomobila v prometu, se izpostavlja z agresivno vožnjo in glasno glasbo (največkrat nekega južnega izvora).
• Primitivizem osebnostne krize – je iz psihološkega vidika najhujša oblika, saj posameznik ne najde svoje osebnostne identitete in zato poizkuša izstopati na vse mogoče načine. Tudi ta oblika primitivizma je najbolj razširjena med mladimi. Primer : Največkrat posameznik, ki s predvajanjem glasbe (spet je le ta največkrat nekega južnega izvora) na mobilnem telefonu poizkuša vzbuditi pozornost.
• Cestni ali Nestrpni primitivizem – največkrat izhaja iz preobremenjenosti in/ali agresije in se manifestira v izživljanju frustracij na cesti. Primer : (ni potreben)
• Balkanski ali superprimitivizem – je najhujša oblika primitivzma, balkanskega izvora. Razširjena je med vsemi populacijami in je najhujša oblika primitivzma, saj združuje VSE zgoraj naštete oblike.

Naslov pove vse…